|
|
|
|
|
SO LJUDJE, KI ZNAJO LETETI BREZ KRIL, NA KRILIH HITROSTI PROSTEGA PADA
Snemalci vam povedo, zakaj ptice pojo
Tomaž Bukovec
"Padali smo proti zemlji z okoli 170 kilometri na uro. Letel sem nad formacijo padalcev in jih snemal.
Pod menoj je bilo 15 padalcev, užival sem v hitrosti in pogledu na ljudi, ki znamo leteti brez kril ali
drugače rečeno, na krilih hitrosti prostega pada. Kamera je sledila dogajanju, z zobmi pa sem prožil
fotoaparat na čeladi. Potem je Jaka Benedik pomahal in kolegi so odleteli stran in počasi odpirali padala.
Letel sem naprej, se obrnil na hrbet, lovil posnetke in zadnji odprl padalo.
Ko se je padanje ustavilo,
sem pomislil. Nekje pri svojih dvajsetih letih sem bral v Nedeljskem dnevniku članek z naslovom
Padalci vedo, zakaj ptice pojo. Snemalci pa lahko to pokažemo tudi vam," je pripovedoval snemalec in
fotograf v prostem padu,
padalec Vesmin Kajtazovič iz Novega mesta.
Prosti pad
V preteklosti je bilo padalstvo v Sloveniji zaradi pomanjkanja primernih letal v glavnem omejeno na manjše
višine in krajše zadržke, dolžine prostega pada. Po osamosvojitvi pa so padalci dobili prosto pot.
Prišla so letala AN-2, kasneje pa tudi vojaški pilatusi PC-6 in turbolet, ki so še posebej
primerni za skakanje padalcev z večjih višin. Slast padalstva so predvsem prosti pad in dolgi zadržki.
Trideset, štirideset, petdeset in več sekund ali več kilometrov prostega pada. Dekleta in možje se lovijo
pri vrtoglavih hitrostih, sestavljajo formacije (relativ 4 ali relativ 8 oseb), s tandemi
?vozijo? proti zemlji turiste, vse to pa v oko kamere in fotoaparata lovijo snemalci v prostem padu.
Pogum ob pogledu na lepoto
Slovenija ima danes več ekip v "relativu" in te imajo tudi svoje snemalce. Naj jih omenimo le nekaj.
Glede na to, da je veliko padalcev tudi v Sloveniji in da so vzorniki in tudi učitelj večini slovenskih
snemalcev, moramo najprej omeniti Borisa Pečnika iz Zagreba, dobri snemalci pa so tudi Peter Anžur (Čmrlji),
Matej Saksida (Hudički), Zoran Bistrički (Sky Dragons), Tomaž Vnuk (Padli angeli Maribora), Matevž Lubi
(skoki z mostov, skalnatih sten in stolpnic), pogosto pa v Sloveniji snema tudi Hrvat Darko Tupek,
eden najbolj obetavnih in vsak dan boljših pa je Vesmin Kajtazovič iz Novega mesta.
Za padalstvo ga je
navdušil Silvo Mesojedec, ki je sredi devetdesetih let začel skakati po dvajsetih letih predaha.
Vesmin se je leta 1997 včlanil v AK Novo mesto in njegov padalski učitelj je bil Aleš Debeljak.
Prve skoke iz letala opravijo padalci z avtomatskim odpiranjem (posebna vrv, pritrjena v letalu,
ob odskoku padalca izvleče padalo). "Prvič sem samostojno odpiral v sedmem skoku, od začetka pa sem
imel kar nekaj težav s stabiliziranjem telesa v prostem padu. V trinajstem skoku sem moral odpirati
rezervo," opisuje Vesmin svoje prve padalske korake.
Med odpiranjem padala ga je vrtelo,
zato se mu je zapletlo glavno padalo. Postopek odpiranja rezervnega padala je dobro poznal,
zato se je rešil brez težav. Pri tem je namreč potrebno najprej odvreči glavno padalo,
potem pa odpreti rezervo, kar vsaj pri 13. skoku, ko je padalec še ves prestrašen in negotov,
ni preprosto in lahko. Vse do 33. skoka pa se nekako ni mogel sprostiti in je imel v prostem
padu hude težave, saj ga ves čas obračalo."Potem pa me je rešila Jožica, padalka z bujnim oprsjem,
in iz mene naredila pravega padalca. ?Veš kaj, Veso, jaz se bom postavila na vrata letala,
in ko boš izskočil, me samo glej,? je dejala. In res. Letel sem proti zemlji in gledal Jožičino oprsje.
Kdo ne bi ob takem pogledu poletel?" je opisal takratne skoke in priznal, da sta z Jožico to vajo
kar nekajkrat ponovila, in po tej "šoli" se mu je odprlo."Kamero sem prvič vzel v roke
oziroma sem si jo poveznil na glavo na Češkem. Skakal sem v skupini Sky Dragons.
Skupina ni imela snemalca, kamero pa je imela, zato mi je predlagala, naj jo posnamem.
In sem začel," pripoveduje Veso, ki danes skače s skupino Flota. Dobil je napotke,
posnetki so bili sprva bolj začetniški, ob pomoči drugih pa je napredoval iz skoka v skok.
"Na začetku je bilo kar nekaj komičnih situacij. Nekoč sem padel v formacijo in jo razbil.
Skupina padalcev naredi zavetrje, in če nimaš posebnega kombineziona in letiš nad njo,
jo enostavno prehitiš oziroma padeš nanjo. Na srečo se ni nič zgodilo, gotovo pa ni ravno prijetno,
če ti pri letenju v prostem padu s hitrostjo okoli 180 kilometrov na uro kdo pade na glavo;
kot bi Bog s kamero na glavi padel nate."Po prvih poskusih se je zaljubil v snemanje in
njegova prednost je tudi pedantnost in doslednost. "Brez tega pa ne moreš biti snemalec,
ker boš sicer izgubil glavo. Padalci se pred skokom natančno dogovorimo za vrstni red odpiranja.
Snemalec mora to poslušati s tremi ušesi. Da veš, kdaj in kam bodo šli narazen,
da ne bi bilo trka v zraku. Snemalec praviloma odpira šele takrat, ko vidi, da so se vsi umaknili,
" opisuje doživetja v prostem padu.
Padalci imajo posebne višinomere, ki jim piskajo na določenih
višinah, praviloma (za začetnike in snemalce je obvezen) pa tudi avtomate, ki jim tedaj,
ko je pri določeni višini prevelika hitrost, sami odprejo rezervno padalo.
Fotostudio na glavi
Delo kamermana v prostem padu je težko. Najprej mora skrbeti za čim boljši posnetek, potem mora paziti
na vse okoli sebe in na koncu tudi sam nase. Vesmin ima tri kombinezone, in sicer za enega za disciplino
"free fly" in snemanje deskanja v zraku (to leti skupaj s padalcem Murskosobočanom Jožetom Veldinom).
Padalci v teh skokih dosegajo zaradi majhnega upora (letenje na glavo) vrtoglave hitrosti do
350 kilometrov na uro in tudi zato mora imeti posebno opremo tudi snemalec, zaradi izjemnih hitrosti
pa fotoaparata na vrhu čelade ne more imeti. Drugi kombinezon s posebnimi krilci uporablja za snemanje
skokov s tandemom, tretjega, najpočasnejšega, pa za snemanje formacij padalcev, ki v prostem padu
dosežejo hitrost "le" okoli 170 kilometrov na uro. Bistvo kombinezona sta uravnavanje hitrosti v
prostem padu in tudi večja okretnost (letenje v stran).
Nekaj posebnega pa je tudi fotografska oprema.
Kamero in fotoaparat ima na čeladi. Uporablja kamero sony PC 110 E, ki je nameščena na posebnem nosilcu,
in fotoaparat canon 350 D. Posebna čelada iz kevlarja ima dva podbradnika, in sicer enega na bradi,
ki uravnava nagib čelade in s tem kot snemanja, ki ga vidi v posebnem očesu, tako imenovanem
"newton ringu". Drugi je varnostni jermen pod vratom, ki mu drži čelado na glavi in ima poseben
pripomoček za odmetavanje čelade (če bi se vrvice padala zapletle v snemalno opremo).
Vse to tehta krepko čez dva kilograma, zato ob odpiranju padala na snemalčev vrat deluje z dokaj
veliko silo. Slikanje s fotoaparatom je seveda nekaj posebnega. Fotoaparat nastavi na program s
čim manjšo zaslonko, da dobi maksimalno globinsko ostrino. V prostem padu namreč ne more ostriti
razdalje, ker slika z zobmi. Nekaj časa je uporabljal žični sprožilec, ki ga je držal v roki,
ko pa je nekoč z žico zapel ob letalo, ga je vrgel v smeti in ga zamenjal s sodobnejšim sprožilcem.
Ima ga v ustih in je z žičko povezan s fotoaparatom. Za vsak posnetek ga ugrizne in tako sproži fotoaparat.
Tandemi in harmonika
Vesmin ima že več kot 700 skokov in pravi, da najbolj uživa takrat, ko snema tandeme.
Z Jožetom Veldinom iz Murske Sobote (www.skeri-fly.com, 041/740-646) sta partnerja v skokih
"free fly", prav tako pa tudi v tandemu. "Jože vozi potnike, jaz pa jih snemam.
Padalstvo in predvsem dolg prosti pad sta bila nekoč dostopna samo izbrancem,
danes pa lahko čar tega letenja okusi vsak. Potnika izkušeni padalec pripne nase in potem
letita skupaj 30 do 40 sekund proti zemlji. Nekatere je tako strah, da po skoku ne vedo,
kaj se je dogajalo, zato šele ob gledanju posnetka podoživijo vse skupaj,
drugi pa opazujejo okoli sebe in posebej uživajo takrat, ko se jim približam s kamero.
Največ težav pa imava z Lojzetom Slakom, ki je z nama skočil že večkrat.
V prostem padu je tako doma, da naju ves čas zbada, kdaj bo lahko vzel seboj svojo
harmoniko in eno zaigral tudi pticam ... Ja, padalci vemo, zakaj ptice pojo.
Ko letiš 200 kilometrov na uro in lahko svoje navpično in tudi vodoravno gibanje
spreminjaš z gibi nog in rok, je tako, kot bi res letel, kot da bi postal ptica."
|
|
|
|
|
|
